Pozdravljeni na strani rodovnega posestva

Križan-Lipnik.

PRISTAVA11.JPGZgodba našega posestva se začenja leta 2004, ko smo naleteli na knjige Vladimirja Megreja. Po tem sem dobila približno 1 hektar zemlje od svojih staršev in ob pomoči mojih sem začela ustvarjati.

Moja starša sta na tej zemlji kmetovala. Imela sta travnik in njivo. Jaz pa sem vse bolj čutila željo, da na tem koščku čisto naše "prazne" zemlje, ustvarimo Rodovno posestvo. Prav na tak način, kot sem si ga lahko zamišljala ob branju knjig Vladimirja Megreja.

Naše posestvo leži v kraju Pristava pri Mestinju, je v obliki nekoliko zaobljenega štirikotnika, iz dveh strani meji na potok (Mestinjščica).


 OGRAJA:

ograja11.JPGograja_2.JPG
Okrog  posestva smo nasadili ograjo iz različnih gozdnih dreves. Le-ta so razporejena na razmaku 1,5 do 2 metra. Na meji zemljišča s kolesarsko stezo smo ob drevesih zasadili tudi ciprese.


RODOVNO DREVO

Povabili smo ožje sorodnike in prijatelje. Pripravili smo družinsko praznovanje kar na travniku in sicer kostanjev piknik ob zasaditvi rodovnega drevesa. Sajenje rodovnega drevesa je prevzel mož Franci. Izbral je lipo. V igri, v kateri sta se oblikovala dva tabora (eden je zagovarjal izbiro, drugi jo je skušal spodbijati), je Franci na zanimiv način argumentiral zakaj se je odločil za lipo in zakaj jo je posadil ravno na tisto mesto...

Rodovno_drevo.JPG


ZASADITEV GOZDA

Borov_del_gozda11.JPG

Smrekov_del_gozda_11.JPGGozd sem si zamislila na vzhodni strani posestva. Trenutno obsega približno četrtino zemljišča. Zaradi spoznavanja različnih vrst dreves in zaradi možnosti sprehajanja med različnimi drevesi, gozd sestavljajo razna drevesa, ki so zasajena v skupinah. Tako imamo borov del gozda, nato skupino brez, sledi skupina bukev, gabrov in hrastov, skupina divjih hrušk in divjih češenj, skupina macesnov, javorjev, jesnov, nadalje skupina orehov, skupina smrek, skupina lip in skupina črnih jelš. Med drevesi posamič zasajamo tudi drugo (topol, čremsa...)

V naši družini odraščajo trije otroci. Vsakemu smo dodelili (prostor je zbral vsak sam v okviru možnih postavitev) košček zemlje (približno 4x4 metre). Vsak je na svoj prostor samostojno zasadil različne rastline, s katerimi sedaj skupaj rastejo. Najmlajši je takole osvajal svoj lasten prostor:
Parcela_otroka.JPG

Rodovno posestvo je povezovalec družine. Tako lahko trdim iz izkušnje, ki nastane ob umirjenem sprehajanju skozi vse kotičke tvoje zemlje, kjer raste mnogo rastlin, ki si jih zasajal sam ali s svojimi dragimi. Ob vsaki rastlini se bolj ali manj natančno spomniš od kod si jo prinesel in kako si jo zasadil. Nekega dne se je v takem umirjenem vzdušju porodila ideja, da bi v naš gozd sadili drevesa ali grmičke svojih družin tudi naši sorodniki. Ob naslednjem jesenskem družinskem kostanjevem pikniku, ki je postal že kar tradicija, smo v vabilo zapisali, da naj prinesejo s sabo drevesa ali grmičke, ki jih bodo zasadili v gozd našega rodovnega posestva. Tako imajo sedaj vsi naši ožji sorodniki v gozdu zasajena drevesa oz. grmičke svojih družin. Tam imajo mesto tudi drevesa nekaterih prijateljev. Vsakemu prinešenemu drevesu smo dodelili prostor v obstoječe skupine dreves v gozdu, sorodniki pa so rastlino sami zasadili. Ob naslednjih obiskih večinoma poiščejo svoje drevo oziroma grm in se mu za trenutek posvetijo. Čutim, da so me te njihove rastline še aktivneje povezale z vsemi njimi, saj ob vsakem sprehodu mimo "vidim" družino, katera je rastlino izbrala in zasadila...

bukev.jpg brin.jpg

ČEBELARJENJE V DREVESNEM DUPLU

S čebelarjenjem se nismo pri nas nikoli ukvarjali, med čebelarji nimamo niti sorodnikov. Kljub temu sem se odločila, da napravim naravni panj, kot ga opisuje Anastasija. Pridobila sem si na eni strani malce votlo bukovo deblo, potem pa sem ga vso zimo z raznimi pripomočki po malem odirala od znotraj. Pri tem mi je z motorno žago pomagal tudi mož, na začetkih obeh strani.Potem pa je šlo še najbolje z železno palico in težkim kladivom...

Panj je tukaj, ima tudi streho, v njem so eno leto že prebivale čebelice (naselili smo roj)... To je bila zelo lepa in poučna izkušnja za vse nas. Tako čudovitega vonja, kot se širi ob večerih iz panja, pa po moji izkušnji ni moč najti nikjer drugje.

ebelice2.jpgebelice.jpg


GOZDNA SPALNICA

zemljanka_4.jpgRazmišljala sem o gozdni spalnici. Kam in kako jo umestiti. In ker je travnik v ravnini, sem si zamislila naj bo gozdna spalnica urejena na dvojen način. Naredili bomo zemljanko in lahko boš spal med drevjem na vrhu dvognjenega dela ali pa kar notri, v zemljanki...

Mož mi je pripeljal kamenje, ki ga je možno dobro zlagati, z otroki pa smo postavili pravo zemljanko. Gradili smo jo v obliki kroga in s tem povečali povezovanje med gradniki - kamni. Med kamne smo polagali mokro ilovnato zemljo. Na vrh smo položili debela akacijeva debla,
ki nam jih je v svojem gozdu podrl moj oče.

Zemljanka se izkazuje kot najmirnejši, najtišji kotiček na posestvu, kotiček, kamor se zatečeš pred neugodnimi vremenskimi pogoji, kotiček, kamor hodiš počivat in predvsem kotiček, ki te kar vabi v sproščeno meditacijo.

zemljanka_6.jpgzemljanka_polna_otrok.JPG


NARAVA JE NAŠA UČITELJICA

Ob ustvarjanju rodovnega posestva sem se mnogokrat srečala z občutkom neznanja in z močno željo spoznavati neskončno raznolikost naravnega okolja. Moje znanje o drevesih in grmovnicah je bilo zelo šibko. Postopoma se to znanje gradi in bogati. Prav presenečena sem, ko se ob slovenskem imenu posameznih dreves največkrat spomnim tudi latinskega. Ko sem brala o drevesih v knjigah, jih iskala v naravi ali drevesnicah, sem mimigrede zasledila tudi latisnko ime...

Še vedno se učim in tega se zelo veselim. Z vsako novo rastlino, ki jo pobliže spoznam, se morda zares učim božanske abecede. Ko opazujem raznoliko naravo drugot, zaznavanje posameznih rastlin v okolici mojo misel pogosto ponese k mojim rastlinam. Tako opazim npr. bogato lipo in v mislih se mi za hip pojavi podoba lip, ki jih imam za svoje, saj sem jih zasadila na svoje posestvo in vsak čas spremljam njihovo rast...

Z veseljem opazujem tudi otroke, ko se sprehajajo po potkah posestva. Radi pomagajo pri raznih opravilih, vsak ima svoje rastline, tudi gredice so si naredili. Poleg vsega opisanega imamo na posestvu tudi različno sadje, jagodičje, zelenjavni vrt. Veliko sadja vložimo, seveda brez vsakega dodajanja sladkorja. Češnjam dodajamo ribez, breskvam aronijo. Ob tem pa spoznavamo kako veliko vrednost ima domača hrana.

Že več let na predvečer rojstnega dne spim "pod svojo zvezdo". Na tla si položim sena, nato pa se zleknem v spalno vrečo. Opazujem zvezde na nebu in razmišljam na način, kot je opisano v Megrejevih knjigah. Misel deluje lahkotno in globoko prodira... Vsaka izkušnja je posebna, morda tudi zato, ker imam rojstni dan pozimi. Pod "svojo zvezdo" so spali tudi že vsi moji.

Druina.JPG

Zapisala Andreja Križan Lipnik