Samooskrba danes, da ne bomo lačni jutri

crv.jpgOd plebiscita je končno napočil trenutek, ko smo si Slovenci glede nečesa enotni – in to je zavedanje o nujnosti lokalne samooskrbe! 
Malo je dogodkov, zlasti takšnih, ki so na visoki strokovni in politični ravni, na katerih je čutiti, da se nekaj v naši deželi zares premika. 
To spremembo so sprožili majhni, anonimni ljudje. Brez denarja in brez političnega vpliva. In veste, kaj je od vsega najlepše? Da »mali ljudje« to zamisel že uresničujejo, z ali brez podpore politike, kapitala, medijev itd.
 
Okrogla miza, ki so jo organizirali EkoCi in Slovenski forum socialnega podjetništva, pa je v »ljubljanskem močvirju« sprožil cunami sveže energije. Verjetno ste v medijih (o dogodku so obširno poročali vsi vodilni mediji) že slišali glavne povzetke. Samooskrba je nujna in vsako odlašanje z odločnimi koraki v tej smeri je veleizdaja prihodnosti našega naroda. 
 
Nekdanji minister Dejan Židan (trenutno predsednik Komisije za kmetijstvo) je odkrito povedal, da je nedopustno, da še naprej izgubljamo obdelovalna zemljišča, da se naša Vipavska dolina zaradi uničevanja tal pretvarja v puščavo, da tretjina naše hrane konča na smetiščih in da bi z lahko biogospodarstvom rešili veliko težav hkrati. 
 
Dr. Martina Bavec, direktorica Direktorata za prehrano, pa je tudi jasno povedala, da ni zadostnih dokazov, da bi bila GSO hrana varna, je pa več kot dovolj dokazov, da je potrošniki ne želijo. Zato tudi Slovenija začenja s certificiranjem izdelkov, ki so brez GSO. 
 
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj nam je predstavila neljuba dejstva, da smo že v globokem vodnem minusu, da se nam obeta še več suše, in sicer prav tam, kjer imamo največ obdelovalnih površin, ter da bo še huje prav na območjih, s katerih uvažamo veliko hrane. »Ne pričakujte, da bomo hrano, ki jo uvažamo, tudi v prihodnje dobili. Lahko se zgodi, da je enostavno ne bodo imeli za prodati.«
 
Po drugi strani pa je okrogla miza postregla tudi s kopico koristnih nasvetov, kaj se da in kako se da. V tej luči je nastop Dejana Rangea in njegove življenjske zgodbe, kaj in kako prideluje, mnoge profesorje pustil brez daha, študentom pa (upamo) vlil več poguma za iskanje novih, svežih in zdravih poti v biotehnologijah.
 
Rešitve so!
Res je, imamo najmanj pridelovalne površine po glavi prebivalca (le 866 m2), vendar nas lahko tudi ti prehranijo, če jih bomo obdelali in če bomo nanje zasejali še kaj razen silažne koruze za krmo.
 
Res je, po nekaterih ocenah smo izgubili več kot dve tretjini avtohtonih semen, vendar moramo prav zaradi tega ohraniti zaklade, ki jih še imamo. Sodobna semena, vzgojena daleč proč od Slovenije, bi stežka uspevala tudi v idealnih pogojih. Če želimo pridelati hrano brez kemije, in tudi v pogojih muhastega vremena in suše, potem potrebujemo trpežna semena, ki so vajena našega podnebja.
 
Res je tudi, da v Sloveniji še ne gojimo gensko spremenjenih poljščin, vendar ta nevarnost ni mimo. Če bi se zgodilo, da pridejo na naše ozemlje, bi to pomenilo konec eko pridelave, integrirane pridelave ter možnosti za vključevanje v certificiranje BREZ GSO, saj so kontaminacije neizogibne. 
 
Res je tudi, da je veliko ljudi v času krize ostalo brez službe. Ni pa res, da ne morejo ničesar početi. Ali bomo kaj zasadili, pridelali, predelali in zadovoljili potrebo trga po varni, lokalni in zdravi prehrani, pa ni odvisno od Evropske centralne banke, Zavoda za zaposlovanje ali koga tretjega. Za to potrebujete le lopato, pest semen in sodelovanje. Prvega in drugega ni težko najti. Kaže pa tudi, da nam tudi tretje počasi uspeva. 
 
Posnetki okrogle mize so na voljo na portalu Studio 12, kjer lahko naročite tudi DVD s celotnim posnetkom dogajanja. 
 
Priporočamo poslušanje oddaje Radio SLO 1: Studio ob 17h :SAMOOSKRBA SLOVENIJE: http://tvslo.si/predvajaj/samooskrba-slovenije/ava2.130325486/

 

Vir - članek objavljen na: ZAZDRAVJE.net

Objavil:

Share: